Aktualno

Vsako jesen na začetku novembra obhajamo zahvalno nedeljo. Na poseben način nas na to opozorijo poljski pridelki in druge dobrine, s katerimi okrasimo cerkev in oltar.
Če malo pogledamo okrog sebe, se lahko zamislimo, kaj vse nam je podarjeno, in za kaj bi se morali nenehno zahvaljevati:

Najprej hvaležnost Bogu:

Tile napisi na stebrih nas želijo spomniti, da moramo biti Stvarniku hvaležni za telesno in Božje življenje. Vsi zakramenti, ki jih kot kristjani prejemamo, so znamenje neskončne Božje ljubezni do nas.
V blaženem Alojziju Grozdetu in drinskih mučenkah nam Bog daje čudovite zglede ljudi, ki se popolnoma odpovedo sebi, da bi na čim lepši način služili Bogu in ljudem.
Sadovi kmečkih polj, vrtov in vinogradov nam govorijo o Božji dobroti, ki je položila v naravo sposobnost rasti in zorenja vsega, kar človeku služi kot hrana in pijača za vsakdanje preživljanje.

Za vse to, recimo danes:          BOGU HVALA!

Ob tem pa ne moremo pozabiti ljudi okrog sebe.
Staršem bodimo hvaležni, da so nas sprejeli in vzgojili.
Bratom in sestram pokažimo hvaležnost, ker znajo potrpeti z našimi napakami.
Predpostavljenim bodimo hvaležni, da nas vzgajajo, učijo in z nami delijo svoje izkušnje.
Delavcem v tovarnah, delavnicah, bolnišnicah, v prometu in v drugih poklicih pokažimo hvaležnost za njihove napore, s katerimi prispevajo k urejenemu življenju v naši družbi.
Še bi lahko naštevali, za kaj in komu naj bi pokazali svojo hvaležnost.
Pravijo, in verjetno bo kar držalo, da je hvaležnost ena najlepših kreposti.
Zato ni nič narobe, kar delajo modri starši, ko otroka, ki izgovarja komaj prve besede, učijo, da za vsak dar reče: »HVALA!«
Na večino stvari smo ljudje tako navajeni, da se nam zdi kar samo po sebi umevno, da jih imamo. Kruh, hrana, obleka, stanovanje in še tisoč vsakdanjih stvari nam pač pripada…
Zaradi take miselnosti in navajenosti lahko izgubimo čut za hvaležnost. Zato ni tako odveč, da nas vsaj zahvalna nedelja spomni, da bi znali ceniti in biti hvaležni tudi za vse male stvari. Kajti končno vse prejemamo: od ljudi in od Boga. Ljudje si med sabo pomagamo s svojim znanjem in delom. Bog Stvarnik pa vse ohranja v bivanju – nas same in stvari, brez katerih bi težko živeli.
Bratje in sestre. Tako vidimo, da hvaležnost še zdaleč ni samo navada, ki nekako spada k lepemu vedenju. V resnici je to način življenja, ki nam šele odpre prave globine našega bivanja. Pokaže nam tudi smisel vsega, kar doživljamo in srečujemo na svoji poti. Privoščimo si torej hvaležnost - Bogu in ljudem - da bomo bolj polno in srečno živeli.


FOTOGRAFIJE!

29. oktober ob 19.00: CERKEV SV. KRIŽA V PODBOČJU: Wolfgang Amadeus Mozart: REQUIEM – maša za umrle.

Tik pred praznikom Vseh svetnikov, ko bodo naše misli že močno usmerjene k našim dragim rajnim, vas vabimo k poslušanju enega najveličastnejših Mozartovih del, ki je nastalo v letih 1791/92. Ob spremljavi profesionalnega simfoničnega orkestra «Opus musicum«   bodo pod vodstvom dirigenta prof. Aleša Makovca nastopili pevci Mešanega pevskega zbora Župnije Leskovec pri Krškem z gosti in zbor Konservatorija za glasbo Jurij Slatkonja iz Novega mesta ter odlični solisti Marjetka Podgoršek Horžen – sopran, Mihaela Komočar – alt, obe profesorici petja na Glasbeni šoli, Marjan Trček – tenor, Janko Volčanšek – bas, oba pevca Slovenskega okteta.

Vstopnice po 10  € so na voljo v našem župnišču in v Cvetličarni Lilija.

Zaradi zaprtja Slomškove knjigarne in želje mnogih, da bi v Krškem ostala prodajalna z verskimi predmeti, sva se odločila, da nadaljujeva s prodajo tovrstnih izdelkov. Tudi zato, da pripomoreva k oživitvi starega mestnega jedra, sva na lokaciji bivše Slomškove knjigarne na CKŽ 35, odprla Katoliško prodajalno (tel. 07/62 05 731).

Dne 19.8. je škof msgr. Andrej Glavan opravil blagoslov prodajalne. Za kratek kulturni program so poskrbele Mihaela Komočar in Tinka Vukič ter sestri Klara in Anja Drstvenšek.

Rada bi se zahvalila vsem, ki so naju pri tem podprli, predvsem pa za molitve, da bi izbrana literatura  ljudi usmerjala k vrednotam ter da bi na ta način mogla služiti Gospodu, hvaležna, da nama je osmislil  življenje in pokazal pravo pot.

Brigita in Metod Lakner

Več na fotografijah

V ponedeljek, 15 avgusta 2011, na Marijin praznik, je bilo v cerkvi Sv. Ane srečanje zakoncev jubilantov. Zbralo se je 19 parov. Gospod župnik je zakonce spodbudil, naj na skupni poti  posnemajo Marijo, ki se je nenehno veselila v Gospodu. Hvaležna mu je bila za vse, kar je storil v njenem življenju. Nikoli ni prelomila svoje obljube, da mu bo poslušna. Trdno je zaupala Vanj, skupaj z njim šla na Kalvarijo. Njena vera je bila nagrajena s Sinovim vstajenjem.

Tudi zakonca sta bila po Božji milosti poklicana, da stopita na skupno pot. Doživela sta veliko lepih, včasih tudi težkih trenutkov. Vsak dan znova morata obnavljati obljubo, ki sta si jo dala na poročni dan. S hvaležnostjo v srcu naj prepevata  Bogu, saj je za njiju storil čudovite stvari.

Veselje, zvestoba, vera in zaupanje so torej tisti temelji, na katerih naj zakonca gradita svoj zakon in vsak dan skušata izpolniti Božjo voljo.

Pripravila: Darinka Žibert

 

Več na fotografijah!