Cerkev sv. Urha stoji na samem v ravnini Krškega polja jugovzhodno od vasi Vihre. Po izročilu naj bi jo tja postavili zato, ker je bilo tu pred davnimi časi jezero in je cerkev stala na bregu tega jezera. Gotovo je v tem nekaj resnice, saj je znano, da so cerkve v čast temu svetniku postavljali ponavadi tam, kjer je izviral kakšen studenec.
Leto prve omembe cerkve ni znano. Res pa je, da je bilo češčenje sv. Urha zelo razširjeno že v najstarejši dobi, zato je verjetno, da je sedanja cerkev na Vihrah naslednica kakšne starejše.
Cerkev s pravokotno ladjo, enako visokim in skoraj enako širokim tristrano zaključenim prezbiterijem ter zvonikom prizidanim k zahodni strani je v jedru srednjeveška arhitektura, temeljito predelana ob koncu 19. stoletja.
Leseni glavni oltar iz 17. stoletja je posvečen sv. Urhu, škofu, katerega kip najdemo v osrednji oltarni niši. V roki drži ribo, saj naj bi se po legendi kurje bedro na njegovi mizi spremenilo v ribo, ko so ga hoteli zasačiti pri grehu, da v petek je meso. Resnica je seveda drugačna, saj ga z ribo upodabljajo zato, ker mesa sam sploh nikoli ni užival. Ta izredno priljubljen svetnik je priprošnjik za srečno zadnjo uro, prosijo ga za pomoč zoper razne telesne slabosti in za varstvo pred podganami in mišmi.V osemdesetih letih so bili iz cerkve ukradeni kipi sv. Cirila in Metoda z glavnega oltarja ter sv. Antona Padovanskega in sv. Dominika iz stranskih oltarjev.
Leta 2003 je bila cerkvena notranjost in oltarna oprema popolnoma prenovljena oz. dopolnjena z novimi kipi, ki jih je izdelal Umetniški atelje Aleš Vene, s.p. Štrit 14.
Na glavnem oltarju, kjer sta nekdaj bila kipa sv. Cirila in Metoda, sta danes nameščena sv. Peter in Pavel (kopija z Drnovega).
Prav tako je v stranskem oltarju nov kip sv. Dominika, na drugi strani pa sv. Antona Padovanskega.
V zvoniku sta dva železna zvonova: »D« 195 kg, »E« 180 kg.
Na južni zunanjščini ladje se je poleg pravokotnega romanskega okenca do nedavnega nahajala izjemno kvalitetna freska Kristusovega križanja z Marijo in Janezom iz konca 15. stoletja. Freska je bila v letu 2004 pod vodstvom Restavratorskega centra iz Ljubljane sneta in prenesena v notranjost cerkve, na zunanji steni pa je bila istočasno narejena kopija.
Žegnanje pri sv. Urhu je na nedeljo pred ali po 4. juliju.
