Aktualno
Peta nedelja postnega časa, tiha nedelja. Zares pomenljiva nedelja, ko smo se župljani naše leskovške župnije z avtobusom odpeljali na romanje v Kočevski Rog. Vsi vemo, kako dolgo so bili tamkajšnji gozdovi tihe in neme priče grozodejstev, ki so se dogajale takoj po 2. sv. vojni. Vrnili smo se na kraj zločina bivšega režima, ki pa je obenem postal kraj svetosti, saj je tam tekla nedolžna kri. Najprej smo se ustavili pri Jami pod Macesnovo gorico. To je jama, kjer so leta 2022 izkopali 3450 žrtev in mučencev (dokumentarec g. J. Jagriča na YT). Danes je lepo urejen dostop in resnično lahko začutiš grozljivost in mučeništva takratnih dogodkov. Na žalost izkopani posmrtni ostanki še danes niso doživeli primernega pokopa, ker se država ne more zediniti o primernem kraju. Na tem mestu smo zmolili litanije slovenskih mučencev, katerih avtorica je naša organistka, gospa dr. Kristina L. Salmič. Nato smo se odpeljali do t. i. Križevega pota Slovencev, ki ga je naredil akademski kipar Stane Jarm. To so leseni kipi, visoki skoraj 4 m in postavljeni ob robu gozda ob cesti. Pridružili smo se 3 avtobusom romarjev iz škofjeloške dekanije in skupaj molili križev pot po poti sprave. Pri pobožnosti križevega pota smo se spomnili mučencev 20. stoletja, ki so svoje življenje darovali na tem območju in njihovih krvnikov. Naj bo to romanje in križev pot eden izmed kamenčkov v mozaiku sprave našega naroda. Zadnja postaja križevega pota je pri kapeli ob morišču pri jami pod Krenom, kjer smo si lahko ogledali tudi mozaično upodobitev. Nato smo se podali proti Kočevju. Tam nas je sprejel g. župnik Branko Jurejevčič, ki je v letih 2017 in 2018 v naši župniji opravljal prakso. G. župnik in sestre usmiljenke so nas tudi zelo gostoljubno in prijazno postregli, za kar smo jim iz srca hvaležni. Ogledali smo si mogočno župnijsko cerkev sv. Jerneja. Naš g. župnik Matej, ki je nekoč tudi deloval v tej župniji in g. župnik Branko pa sta nam na kratko predstavila župnijo in življenje v Kočevju. Dan se je prevešal v večer in sledil je povratek domov. Minevala je tiha nedelja, nedelja pred cvetno nedelj in reče se ji tudi prva nedelja trpljenja, ko se zagrnejo svete podobe v vijolična zagrinjala. Cerkev podobe zagrinja zato, da bi še bolj poudarila trpljenje, smrt in vstajenje našega gospoda Jezusa Kristusa in da bi moglo rešiti človeštvo krivde in ga odrešiti. Naj bo to naše romanje tudi darovano v ta namen.
Vesna Vizlar
Fotogalerija!
Na nedeljsko popoldne so se letošnji prvoobhajanci, skupaj s starši, starimi starši in ostalimi v okviru priprave na prvo sveto obhajilo odpravili proti Trški gori. Pot nas je vodila mimo zelene narave, ki se počasi prebuja v pomlad, po asfaltnih in makadamskih poteh. »Poromali« smo v cerkev sv. Jožefa. Po dobri uri hoje smo uspešno prišli do tja.
Prvoobhajanci so z vodenjem g. župnika molili križev pot, s staršem so prebrali besedilo posamezne postaje.
Upajmo, da bo tudi ta lep dogodek pripomogel, da se otroci pripravijo na prvi prejem Jezusa v svoje srce. Vsa družina naj se veseli prihajajočega praznika, ki ga bomo doživeli v maju.
Milka Hudoklin
Fotogalerija!
V soboto 22.3., je bil za leskovško župnijo pomemben dan, saj je na škofijski ravni potekal svetoletni shod za zakonce.
Dogodek se je začel ob 9.00 z molitveno uro pred Najsvetejšim. Med molitveno uro je bilo možno opravit tudi zakrament svete spovedi.
Ob 10.00 smo bili povabljeni k sveti maši, ki jo je vodil zaslužni novomeški škof, msgr.Andrej Glavan. V pridigi nas je zakonce nagovoril kot pričevalce upanja in v nadaljevanju navedel papeža Frančiška in njegove misli o pomembnosti družine. Današnja družba je zelo zmedena in ta zmedenost se odraža tudi ko je govora o družini. Zakonci moramo biti pričevalci upanja in zagovorniki prave družine, ki jo prežema veselje in ljubezen.
Po sveti maši smo se podružili ob dobrotah, ki smo jih pripravili župljani.
Srečanje se je nadaljevalo s pričevanjem zakoncev Ravš. Predstavila sta nam svojo življenjsko zgodbo, od začetka brez vere, do danes, ko je njuno življenje prežeto z vero in upanjem. S svojo preprostostjo sta zakonce povabila, da vsak dan kličejo Boga k sebi in svojim družinam in da je ljubezen prava pot, ki vodi do Kristusa.
Uroš Žibert
Fotogalerija!
V jubilejnem letu-1000 letnice pražupnije Leskovec križev pot v postnem času (ki je bil običajno po leskovških podružnicah) letos poteka po župnijah, ki so bile nekdaj del leskovške župnije. Križev pot na prvo postno nedeljo smo molili v župniji Cerklje ob Krki.
Fotogalerija!
V soboto, 1. februarja, so imeli letošnji leskovški prvoobhajanci duhovno obnovo pred svojo prvo sv. spovedjo. Namen te priprave je bil pomagati otokom razumeti pomen sv. spovedi ter jih spodbuditi k iskrenemu spraševanju vesti in jim položiti na srce, da se pri vsaki spovedi srečamo z Jezusom, ki nas čaka ter nam želi pomagati in odpustiti grehe. Spoved pa ni le to, da nam Jezus odpusti grehe, temveč nas tudi potolaži, nam da svojih darov, moči, veselja, poguma za naprej.
Na začetku so s pomočjo prilike o izgubljeni ovci spoznali Jezusa, dobrega Pastirja, ki pusti v staji 99 ovc in se odpravi iskat ovco, ki se je izgubila. Četudi mora prehoditi dolgo in tvegano pot, je zelo srečen in vesel, ko ovčico najde ter jo pripelje nazaj k preostalim ovcam. Ta prilika poudarja Božjo ljubezen in skrb za vsakega posameznika, četudi se izgubi ali oddalji.
Sledilo je delo v treh skupinah, kjer so se prvoobhajanci na petih otokih preko kviza o sveti spovedi, prepevanja, uprizoritvi prilike o izgubljenem sinu, pogovoru o rešitvi zapletenih situacij ter župnikovi razlagi 10. Božjih zapovedi notranje pripravljali na srečanje z Božjim usmiljenjem. Na otokih so zbirali pet »P-jev«, ki so bili pogoj za namig, kje je skrita ovčka Breda. Rešitev seveda ni bila težka: v spovednici. Teh pet »P« je namreč potrebnih za dobro sv. spoved: premislim svoje grehe, pokesam se svojih grehov, poboljšati se hočem, povem svoje grehe, izpolnim pokoro.
Skupaj smo si še preko 10. Božjih zapovedi sprašali vest ter ponovili, kako poteka obred sv. spovedi. Nato pa je že napočil vznemirljiv trenutek, ko so se prvoobhajancem pridružili tudi starši, ki so svoje otroke pospremili v župnijsko cerkev, kjer je pri zakramentu sv. spovedi Jezus te njihove »zaklade« objel s svojim usmiljenem. Čutiti je bilo veliko veselje, ko so prvoobhajanci stopali iz spovednice in skupaj s starši ob prižgani krstni sveči skupaj opravili tudi prvo molitveno pokoro. S čistimi srci in objeti z Božjo ljubeznijo so skupaj odšli na svoje domove, kjer se je nadaljevalo veselo praznovanje.
Marjetka Furar Vidovič
Fotogalerija!
