Spoštovane Slovenke in Slovenci,

ob prihajajočem dnevu državnosti se danes zbiramo pri sveti maši za domovino, da se zahvalimo za dar, ki ga pogosto jemljemo kot nekaj samoumevnega - za lastno državo, za svobodo in za možnost, da kot narod sami odločamo o svoji prihodnosti.

Dan državnosti nas spominja na enega najpomembnejših trenutkov v slovenski zgodovini. Spominja nas na čas, ko smo Slovenci stopili skupaj in uresničili dolgoletne sanje številnih rodov - da postanemo gospodarji na svoji zemlji in odgovorni za svojo usodo. Lastna država ni nekaj samoumevnega. Je privilegij, ki ga mnogi narodi skozi zgodovino niso nikoli dosegli.

Ob tem ne smemo pozabiti, da slovenska zgodba ni zrasla le iz politične volje in poguma, temveč tudi iz vrednot, ki so stoletja oblikovale naš narod. Krščanstvo je pomembno zaznamovalo naš kulturni in narodni razvoj. V Krškem smo na to lahko še posebej ponosni, saj je bil prav Jurij Dalmatin tisti, ki je s prevodom Svetega pisma v slovenski jezik Slovence postavil ob bok drugim pismenim evropskim narodom ter pomembno prispeval k ohranitvi slovenskega jezika in identitete.

Dan državnosti je tudi priložnost za razmislek o tem, kakšno Slovenijo želimo zapustiti prihodnjim rodovom. Država ni le ozemlje, institucije ali zakoni. Država smo ljudje, ki jo gradimo z medsebojnim spoštovanjem, odgovornostjo, delom in predvsem s sodelovanjem za skupno dobro.

Danes se zato s hvaležnostjo spominjamo vseh, ki so prispevali k nastanku samostojne Slovenije, hkrati pa se zavedamo svoje odgovornosti, da ohranimo tisto, kar je bilo ustvarjeno.

Naj nas ob prazniku dneva državnosti spremljata ponos na doseženo in zaupanje v prihodnost. Prosimo za blagoslov naše domovine, za modrost vseh, ki nosijo odgovornost v družbi, ter za enotnost in medsebojno spoštovanje med ljudmi.

Bog živi Slovenijo!

Hvala!

Fotogalerija!

V nedeljo, 7. junija 2026, smo v naši župniji doživeli zgodovinski trenutek. Obnovljeni zvonik, prenovljena stolpna ura in novi bronasti zvonovi bodo še dolga leta oznanjali čas, praznike ter pomembne dogodke v življenju naše skupnosti.

Iskrena hvala vsem, ki ste s svojim delom, darovi, molitvijo in podporo prispevali k uresničitvi tega pomembnega projekta. Hvaležni smo, da smo smeli doživeti dan, ki ga ne doživi vsak rod. Posebna zahvala pa gre gospodu župniku Mateju Gnidovcu, ki je s svojo vizijo, vztrajnostjo in predanostjo vodil ta veliki projekt do njegove uspešne uresničitve.

V nadaljevanju objavljamo članek iz revije Družina o tem pomembnem dogodku.

V župnijski cerkvi Žalostne Matere Božje v Leskovcu pri Krškem je v nedeljo popoldne ljubljanski nadškof Stanislav Zore blagoslovil obnovljeni zvonik, stolpno uro in nove bronaste zvonove. Verniki in zbrani gostje so bili priča zgodovinskemu dogodku, ki bo še dolgo odzvanjal v njihovih spominih.

V začetku leta 2024, v času priprave na pomembno obletnico – tisoč let leskovške župnije – se je rodila misel, ki ni bila le ideja, temveč želja, in sicer, da bi v starodavnem zvoniku cerkve pri Mariji na jezeru po več kot stoletju znova zazveneli novi bronasti zvonovi.

Ta želja je skozi predanost, znanje in sodelovanje dobila svojo obliko. K projektu je strokovno pristopilo podjetje KRN, ki je vodilo celoten proces, od prvih načrtov do zadnjih podrobnosti namestitve. Pogodba o nakupu je bila simbolno podpisana prav na farni praznik, 15. avgusta 2025. Njuno srce je bilo oblikovano daleč od tod – v priznani livarni Royal Eijsbouts v nizozemskem Astnu.

Hkrati pa je pod vodstvom Janeza Mojškriča in njegove ekipe potekala tudi temeljita obnova zvonika – od stolpne ure do stopnišča in nosilne konstrukcije. Zato v Leskovcu pri Krškem niso pozdravili le novih zvonov, ampak tudi prenovljen prostor, ki jih bo nosil v prihodnost. Tako so najprej blagoslovili obnovljeni zvonik, temu pa sta sledila še blagoslov in posvetitev novih zvonov.

Vir: DRUŽINA

FOTOGRAFIJE!

Ob prazniku Svetega Rešnjega telesa so me prežemale misli na nedoumljivo ljubezen Boga do nas ljudi in na Njegovo modrost, da nam je zapustil sam sebe na tako stvaren način. Kajti vedel je, da brez hrane ne moremo preživeti. »Kdor je od tega kruha, bo živel vekomaj«, me po svoji besedi opogumlja Jezus. In še: »To je moje telo, ki se daje za vas« Daje se nam na razpolago vsak dan, pri vsaki sv. maši. In prav je, da tako veliko dejanje Božje ljubezni praznujemo s tako slovesnim praznikom. To so bile moje misli, ko sva s svakinjo urejali tretji oltar za procesijo Svetega Rešnjega Telesa in Krvi, kajti Jezus prihaja prav na ta »moj« oltar. Bila sem počaščena, da sem lahko vsaj malo prispevala k ohranjanju tako velikega praznika.

Bila sem hvaležna in vesela, da je v procesiji sodelovala tudi moja hči, s svojimi otroci, tremi fanti.

Njene misli oziroma doživljanje posredujem:

»Kot mama treh otrok sem praznik Svetega Rešnjega Telesa doživela zelo posebno. Otroci so se procesije veselili že prej doma, ko so skrbno nabirali cvetove rožic. Kljub temu, da so med procesijo veselo skakali okrog in trosili listke, je bilo ganljivo gledati njihovo veselje in otroško iskrenost, ko so s svojimi majhnimi rokami metali cvetove pred Jezusa. Hvaležna sem bila za ta poseben dan, da smo bili del dogodka, kjer se vera ne izraža samo z besedami, ampak tudi z dejanji, skupnostjo ter pesmijo. Procesija mi bo ostala v spominu prav zaradi otrok in njihove razigranosti, saj otroci s svojo preprostostjo prazniku dodajo posebno toplino.«

8-letni Žan Patrik pa je tako razmišljal o procesiji:

»Procesija za praznik Svetega rešnjega Telesa mi je bila zelo lepa. Gospod župnik je nosil Jezusa v hostiji, mi pa smo ga spremljali v procesiji okrog cerkve in trosili cvetove vrtnic na več oltarjih. Zdelo se mi je, kot da je Jezus res z nami.«

Davida Jagrič, Rahela Jagrič Pirc, Žan Patrik Pirc

Fotogalerija!

17.–22. avgust 2026

Prijave odprte na spodnji povezavi do 1.8.2026

https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSeOWUluF5I9cXGgOwOx5NSqXZWtL0yzlR45tZl02UInFz67pA/viewform