Na obronkih največjega hrastovega gozda na Slovenskem, Krakovega, leži vas Veliki Podlog. Cerkev sv. Nikolaja stoji zunaj vasi, sredi polja. Marsikdo se bo najbrž vprašal, zakaj na tako čudnem mestu, sredi rodovitne zemlje, kamor ponavadi niso postavljali nobenih stavb, kaj šele cerkve? Odgovor na to pa je dokaj preprost: stoji točno na sredi med tremi vasmi: Velikim in Malim Podlogom ter Gržečo vasjo. Ker si vaščani niso mogli privoščiti, da bi imeli vsak svojo cerkev, so našli salomonsko rešitev: cerkev so postavili na sredo, da ne bi bil nihče prikrajšan oziroma prizadet.
Stavba sama je starejšega nastanka, časa v katerem je bila pozidana ne vemo, vemo pa, da je bila sredi 19. stoletja regotizirana, saj ima izrazite psevdogotske elemente. Glavni oltar je leta 1864 izdelal Anton Seitz. V osrednji niši kraljuje kip sv. Nikola, Miklavža, dobrotnega in ljubeznivega škofa, ki nikomur ne odreče svoje pomoči, če je ta v stiski. Družbo mu delata dva tovariša, škofa, eden izmed njih je sv. Bernard, ustanovitelj cistercijanov in zavetnik čebelarjev. Kip sv. Nikolaja so včasih zakrivali tudi s sliko istega svetnika. Sedaj visi na steni v cerkvi in je lepo, kvalitetno delo neznanega avtorja.
Tudi oba stranska oltarja sta, skupaj z glavnim lepo negotsko delo, škoda le, ker v njiju ni več originalnih podob sv. Jurija in Brezmadežne.
Žegnanje je na nedeljo po 6. decembru.
