Župnija Leskovec pri Krškem

   Postni čas, ki se začne s pepelnično sredo, nas vsako leto pripravlja na veliko noč. Naj bo to res čas milosti, duhovne poglobitve in dobrih del, ki jih bomo darovali za potrebe Cerkve in vsega sveta.
   Cerkev za postni čas določa tudi posebne oblike spokornosti. Strogi post je na pepelnično sredo (letos 13. februarja) in na veliki petek (letos 29. marca). Ta dva dneva se le enkrat na dan do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi post veže od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta.
   Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu. Zunaj postnega časa smemo zdržek od mesnih jedi zamenjati s kakim drugim dobrim delom pokore ali ljubezni do bližnjega. Zdržek od mesnih jedi veže vernike od izpolnjenega 14. leta. Kadar je praznik (cerkveni ali državni) na petek ali je kakšna slovesnost v družini (poroka, pogreb …), post in zdržek odpadeta.       
   Za duhovnike, redovni
ke in redovnice, ki se hranijo doma, ne velja olajšava za petke zunaj postnega časa.

 

Pepel

Za pepeljenje na pepelnično sredo sežgemo oljčne vejice, ki so bile blagoslovljene na cvetno nedeljo prejšnjega leta. Takrat so oznanjale Kristusov slovesni vhod v Jeruzalem in k nam.
Zdaj pa nas hočejo spomniti njegovega prihoda ob naši smrti in ob koncu časov. Takrat so bile znamenje življenja, zdaj so znamenje »smrti«.
Oboje pa zato, da bi ga v življenju in smrti pozdravljali: »Hozana, blagoslovljen, ki prihajaš!«
Oljčne vejice in drugo zelenje spremeni v pepel ogenj. Ogenj, ki vse spreminja in uničuje, je čas. V njem vse mineva, ugaša, hira, umira; tudi naše življenje – celo cvetoča mladost. Vsega tega se najbrž premalo zavedamo. Zato nas pepeljenje na začetku postnega časa opomni, naj bi se sredi vsega svojega bogatega življenja zavedali: vse je minljivo
, vse zemeljsko ima svoj končni cilj pri Bogu. Pepeljenje nas torej po eni strani spominja na smrt, na drugi strani pa spodbuja k življenju z Bogom.

Na pepelnično sredo, 13. februarja bo v cerkvi sv. maša z obredom pepeljenja zjutraj ob 8.00 in zvečer ob 18.00.
V postnem času vabljeni k pobožnosti križevega pota vsak petek pred večerno mašo v župnišču ob 18.00,
ob nedeljah popoldne ob 15.00 pa v cerkvi.

Vse poti vodijo v Rim...

            ... je vsem znan, sicer že rahlo obrabljen stavek, toda ob nekaterih priložnostih še vedno aktualen in veljaven. Tokrat mu moramo priznati veljavo v povezavi z 35. evropskim srečanjem mladih, ki je potekalo od 28. decembra 2012 do 2. januarja 2013. Srečanja se je udeležilo tudi 8 mladih iz naše župnije in diakon Dejan.

            Rim je glavno mesto Italije in eno izmed največjih mest v Evropi s približno dvema miljonoma in pol prebivalcev. Znan je tudi kot večno mesto. Razprostira se na bregovih reke Tibere in na sedmih mestnih gričih. V središču mesta je najmanjša neodvisna država na svetu, Vatikan. Poleg vseh teh dejstev, pa je Rim še veliko več.

            Rim nas je sprejel v prelepo in sončno petkovo jutro. Z nahrbtniki, potovalkami in kovčki smo se najprej peš odpravili proti zbirni točki za Slovence. Tam nas je pričakal že prva dobra novica. Ker je bila naša skupina malo večja (z nami sta bila še dva bogoslovca in mladenič iz Novega mesta, kasneje pa sta se nam pridružila še dva Primorca) je bilo malo upanja, da bomo skupaj. A nekako nam je uspelo. Natovorjeni še z zemljevidi in napotki, smo se odpravili proti naši novi župniji in našim novim družinam. Naša župnija je bila približno eno uro vožnje oddaljena od centra Rima in samo 20 minut vožnje do morja. Domačini so nas zelo gostoljubno sprejeli, na žalost, pa niso znali govoriti nič drugega kot italijansko. Vsak dan je potekal približno enako: zgodnje prebujanje v hladnem stanovanju (Italijani očitno zelo varčujejo z gretjem), zajtrk z družino, molitev in delavnice na župniji, dopoldansko potepanje po mestu, kosilo na Circus Maximus, popoldansko potepanje po mestu, molitev, ki je bila vsak večer v drugi baziliki in nato pozno zvečer vrnitev k družinam. Vsak dan nas je Dejan preganjal po ulicah Rima, da le nebi zamudili kakšne stvari. V šali smo mu zmeraj govorili, da nas naskrivaj pripravlja na maraton. Bazilika Svetega Petra in Vatikan, Fontana di Trevi, angelski grad, španske stopnice. To je samo nekaj od mnogih znamenitosti, ki smo jih videli. Nažalost pa nam je zmanjkalo časa za ogled Vatikanskega muzeja. Posebnost letošnjega evropskega srečanja mladih pa je bila molitev s papežem Benetiktom XVI. na trgu Svetega Petra. Še nikoli nisem bila tako blizu papeža, samo nekaj metrov razdalje. In ko si v množici več tisoč mladih, ki ga z vzkliki pozdravljajo, se v tebi mešajo neverjetni občutki. Očitno pa to ni le navaden stric, kot bi marsikdo rekel. Novo leto smo preživeli vsi skupaj na župniji. Domačini so se res odlično izkazali. Najprej smo imeli v dvorani skupno večerjo, malo smo zaplesali in se nato odpravili v cerkev, kjer smo v molitvi dočakali polnoč. In potem žur skoraj do jutranjih ur. Dvorana se je spremenila v diskoteko in plesali smo vsi, mladi in stari. Pridružil se nam je celo župnik. Prvi dan novega leta smo preživeli pretežno pri družinah gostiteljicah. Zvečer smo se še zadnjič sprehodili skozi Rim. Na žalost nas je naslednje jutro čakal odhod domov.

            Rim je bil je res nepozabno doživetje. Med nami so se spletla nova prijateljstva. Od ogromne količine zaužitih testenin nas je še nekaj dni bolel trebuh, od petja po ulicah in metrojih pa glasilke. Zaradi stalnega smejanja so se utrdile naše obrazne mišice in po številu prehojenih kilometrov, smo vsi pripravljeni za vzpon na Triglav. Taizejski duh in zgodovina mesta sta dala srečanju svoj čar. Bazilike so vse molitve naredile posebne, mogočne in umirjene, srečanje s papežem pa je bila samo še pika na i.

Mateja Gačnik

Fotografije!

V župnijski cerkvi  si lahko ogledate jaslice 25, 26 in 30.12.2012 od 16.00 do 18.00 ure, prav tako 1.1.2013 in v nedeljo 6.1. 2013 od 16.00 do 18.00 ure! Lepo vabljeni!

Nekaj fotografij!

Pogovor s postavljalcem jaslic v Leskovcu Lojzetom Gačnikom

Pogovor z g. župnikom Ludvikom Žagarjem – župnikom v Leskovcu pri Krškem

Po kar nekaj letih odločanja, smo mladi iz župnije končno zbrali pogum in uprizorili žive jaslice. Pod vodstvom diakona Dejana, smo pripravili kratko zgodbo z naslovom Od oznanjenja do rojstva.  Skozi ves december smo se pridno pripravljali. Na sveti večer je bila zgodba odigrana dvakrat: ob 17.30 in 23.30 uri. Dogodek se je odvijal na trgu pred cerkvijo.

Zgodba je bila sestavljena iz treh prizorov. Prvi prizor je prikazal oznanjenje, Marijino pot k Elizabeti ter odnos med Marijo in Jožefom. Drugi prizor je prikazal Marijino in Jožefovo pot v Betlehem, tretji in zadnji prizor pa prihod angelov ter Jezusovo rojstvo. Zgodbo so pripovedovali in komentirali trije bralci: Aleš, Janez in Manca, vse skupaj pa je povezovala živa in instrumentalna glasba. Dogodku so poseben čar dale žive živali.

Zelo smo zadovoljni s pozitivnim odzivom občinstva. Veseli nas, da smo v tem težkem času komu pričarali nasmeh na obraz in mu vsaj malo polepšali praznike. Še enkrat se zahvaljujemo vsem, ki so svojo pomočjo omogočili izpeljavo projekta.

V imenu mladinske skupine vsem želim miren ter vesel božič in obilo Božjega blagoslova v novem letu.

Mateja Gačnik

Fotografije!