Hvala – kratka beseda, katero hitro izgovorimo in ima velik pomen. Predvsem danes, lahko govorimo o hvaležnosti, zahvaljevanju in besedi hvala, saj obeležujemo zahvalno nedeljo.

Zahvalna nedelja izhaja že iz zgodovine, ko so se ljudje zahvaljevali predvsem za letino in  prideleke, darovali so tudi snope žit in ponavadi kakšno jagnje.  Dandanes pa se zahvaljujemo tudi za druge darove, kot so življenje, topel dom, mir, prijatelji, sveta maša, duhovni poklici, dobri ljudje ...

Zahvaljevanje je ključnega pomena za ohranjanje dobrih, trdnih in prijateljskih vezi med ljudmi. Zelo velika pa je tudi zahvala Bogu. Kristjani se bogu zahvalimo z bogoslužnim obredom. Na zahvalno nedeljo je tako sveta maša še veličastnejša, saj se vsi verniki skupaj zahvalimo Bogu za vse kar nam podarja.

Morda je danes res dan, ko bi se morali še več zahvaljevati, vendar ne pozabimo, da moramo to izpolnjevati  skozi celo leto, prav vsak dan posebaj – vsakemu  prijatelju, znancu in človeku, ki za nas nekaj stori, nas objame ali pa nam le nameni topel nasmeh.
Nikakor pa ne smemo pozabiti na našega vsemogočnega Boga. Čeprav večkrat, ko se nam zgodi kaj neprijetnega, pomislimo, da za takšne stvari ne moremo pokazati hvaležnosti, raje dobro premislimo in vzemimo to kot preizkušnje, skozi katere nas Bog vodi, da vidi ali smo dovolj trdni v svoji veri.  Torej zahvalimo se Bogu prav vsak dan, pa čeprav le s kratko molitvijo ali besedami: »Bog, hvala ti za današnji dan!!«

Zato BODIMO HVALEŽNI, ker:

»Biti hvaležen pomeni - imeti veliko srce.

Hvaležen je tisti, ki se zaveda prejetih darov.

Hvaležen človek je radosten; ve, da je vse, kar prejema od Nekoga.« (Ivan Hočevar)

Nina Menič

Fotografije!

Svetopisemska družba je v Ljubljani pri sv. Jožefu letos že peto leto zapored pripravila t.i. Svetopisemski maraton, ki je 168 urno (od nedelje do nedelje) neprekinjeno glasno branje Svetega pisma. Prejšnja leta so ta veliki dogodek spremljala razna predavanja, koncerti, razstave (tudi tokrat je bilo veliko spremljevalnih dogodkov), letos pa so Svetopisemski maraton povzdignili številni t.i. Mini Svetopisemski maratoni (MSM) – bilo jih je kar 34 po vsej Sloveniji. Z drugimi besedami, v 34 krajih po Sloveniji so, v tednu od 7.-14. oktobra, vsaj 12 ali 24 ur naglas brali Sveto pismo.

V Leskovcu smo se za MSM odločili z namenom, da bi v Leto vere vstopili z Božjo besedo v srcu in na ustnicah. Naš MSM smo pričeli in končali s Sveto mašo in krajšim uvodnim in zaključnim razmišljanjem o pomenu in vlogi Svetega pisma za naše življenje. Ker je za celotno Slovenijo veljal dogovor, da na vseh MSM beremo Novo zavezo, smo se za to odločili tudi v Leskovcu. Gospod župnik, Ludvik Žagar, je tako prebral prvo poglavje Matejevega evangelija, za njim pa smo tudi drugi bralci nadaljevali z branjem Matejevega evangelija ter celotne Nove zaveze. Bralci, ki smo želeli sodelovati na MSM smo svoje termine že prej »rezervirali« in se vpisali na razpored branja. Branje je potekalo izmenično – vsak bralec je prebral eno poglavje, ki ga je najprej napovedal (na primer: Matejev evangelij, 14. poglavje), po prebranem poglavju je naslednje poglavje prebral naslednji bralec in tako celih 24 ur. Do 21. ure smo brali v farni cerkvi, med 21. in 6. uro zjutraj pa smo brali v kapeli v župnišču. Pred koncem MSM se nam je pridružil gospod škof, msgr. Andrej Glavan. Ker smo nekaj minut pred njegovim prihodom ponovno začeli z Matejevim evangelijem, je gospod škof kot zadnji bralec prebral 6. poglavje Matejevega evangelija.

Veseli smo, da se nam je pridružilo toliko bralcev – v 24 urah se nas je zvrstilo skoraj 40. Še posebej smo veseli, da so sodelovale tudi nekatere družine – starši in otroci. Prepričani smo, da bomo naslednje leto ta veličastni dogodek ponovili. Naj Bog po svoji besedi v vseh nas deluje in naj nas v Letu vere močno zaznamuje, da bomo še bolj pripadali Kristusu in Cerkvi.

Danilo Siter

FOTOGRAFIJE!

4. Anin glasbeni večer 2012

V petek, 21. septembra je izzvenel še četrti Anin glasbeni večer v prazničnem 10. ciklusu. Predzadnji poletni večer so ogrele izvrstne mlade glasbenice: Eva Drolc na oboi, Andreja Marčun na flavti in pikolu in pianistka Nika Tkalec.

Oboistka Eva Drolc in flavtistka Andreja Marčun prihajata iz Kamnika oz. Domžal; pianistka Nika Tkalec pa je Krčanka. Mlade glasbenice so se spoznale v času šolanja - vse tri so namreč obiskovale Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani in študij nadaljevale na ljubljanski Akademiji za glasbo. Sodelovale so na mnogih glasbenih tekmovanjih doma in v tujini, s katerih so se vračale z odličji najžlahtnejših barv.

V debelo uro trajajočem programu so številne poslušalce s svojo mladostno razigranostjo spremljale na glasbenem popotovanju po Evropi in celo Južni Ameriki - od 17. stoletja do današnjih dni. Z vezno besedo je med sedanjostjo in preteklostjo spretno krmarila Mirjana Marinčič.

Darja Hrastelj

Fotografije: Manuela Škoda, Rasti Florjančič

Fotografije!

4. Anini glasbeni večer

Vabimo vas na zaključni Anin glasbeni večer v letu 2012, ki bo v petek, 21. septembra 2012, ob 19. uri v cerkvi sv. Ane v Leskovcu pri Krškem.

Nastopile bodo mlade glasbenice:

Eva Drolc, oboa
Andreja Marčun, flavta
Nika Tkalec, klavir

Oboistka EVA DROLC (1990) je svojo glasbeno pot začela v Glasbeni šoli Kamnik in jo nadaljevala Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani, kjer je leta 2008 tudi maturirala pod mentorstvom prof. Boža Rogelje. Sedaj je študentka četrtega letnika oboe v njegovem razredu na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Izobraževala se je na Visoki šoli za glasbo v Kölnu v razredu prof. Christiana Wetzla; svoje znanje pa izpopolnjuje tudi na različnih seminarjih in tečajih.

Izkušnje si pridobiva tudi z igranjem v različnih komornih zasedbah, pihalnih in simfoničnih orkestrih. Je tudi članica Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik, s katerim je junija 2009 izvedla solistični Vivaldijev Koncert v a-molu. Velikemu številu nastopov doma pa prišteva tudi mnogo nastopov na evropskih odrih.

Eva je kot solistka in s komorno skupino Trio Tibias sodelovala na več državnih in mednarodnih tekmovanjih, s katerih se je vračala večinoma z zlatimi plaketami ter prvimi in drugimi nagradami.

Flavtistka ANDREJA MARČUN (1989) je po končani glasbeni šoli v Domžalah šolanje nadaljevala na SGBŠ Ljubljana, kjer je leta 2008 maturirala v razredu prof. Milene Lipovšek. Sedaj zaključuje študij na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu prof. Fedje Rupla.

V času šolanja je sodelovala na mnogih tekmovanjih doma v tujini, na katerih je posegala po najžlahtnejših priznanjih in nagradah.

Svoje znanje izpopolnjuje na poletnih šolah, ki jih vodijo priznani slovenski in tuji flavtisti. Udeleževala se je tudi pikolističnih seminarjev.

Kot pikolistka je sodelovala s SNG Opera in balet Ljubljana, Simfoničnim orkestrom Akademije za glasbo in s Papirniškim pihalnim orkestrom Vevče. Je članica pihalnega orkestra Mengeška godba in Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik. V času študija se posveča tudi pedagoškemu delu na Zasebni glasbeni šoli ''Parnas'' in GŠ Kamnik.

Pianistka NIKA TKALEC (1987) je končala nižjo glasbeno šolo pri prof. Branimirju Bilišku v Krškem ter šolanje nadaljevala na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani, kjer je z odliko maturirala v razredu prof. Janeza Lovšeta. Leta 2011 je s posebno pohvalo summa cum laude diplomirala v razredu prof. Tomaža Petrača. Dodatno se je izobraževala na Konzervatoriju za glasbo v Madridu pri prof. Pilar Bilbao. Kot solistka je igrala s simfoničnim orkestrom glasbene šole Krško, s Pihalnim orkestrom Videm Krško, z orkestrom Slovenske Filharmonije (dirigent Loris Voltolini) ter z orkestrom Ljubljanske opere. Nika je dobitnica študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo.