Predstavitev knjige Preobrazba bolečine (skupaj na poti žalovanja)
Avtor knjige prof. Ivan Platovnjak nam je v ponedeljek 11. novembra  v domu krajanov v Leskovcu predstavil svojo novo knjigo o žalovanju. Dandanes se premalo govori o smrti, bolečini in žalovanju, ki vsakega človeka doleti v življenju. V tej knjigi avtor združuje lastno izkušnjo žalovanja, dolgoletno spremljanje žalujočih in zavzet študij ob avtorjih, ki so se ukvarjali s to prezrto temo.
Knjiga govori o tem, kaj doživljamo ob smrti bližnjega, kako sprejeti kruto resnico, kako izražamo čustva, ki jih ne smemo zatajiti, kako se razlikujejo nenadne smrti od pričakovanih. Pomembno je, da se ne osamimo, da imamo ob sebi sočutne ljudi, ki znajo poslušati in biti ob žalujočem, da se ne bojimo stopiti do žalujočega. V knjigi so napotki, kako pristopiti žalujočemu človeku, kaj mu reči, da ga ne pustimo samega, važna je podpora župnijske skupnosti.
Dobro je govoriti o pokojnem, skupaj obujati spomine, obiskati grob, moliti ob prižgani sveči, verjeti v večno življenje, prositi Mati Marijo za pomoč, tolažiti se s citati iz Sv. pisma. Kadar gre za nerazčiščene odnose, za slabo vest,  je bistveno odpustiti, njim, sebi in doseči spravo z Bogom.
Pater Ivan pravi: »Smrt ne uniči naših odnosov, temveč jih samo spremeni.«
Prisotni sta bili dve pričevalki, Mateja Količ, mati šestih otrok, ki je iznenada izgubila moža v letalski nesreči. Pomaga si s pisanjem dnevnika hvaležnosti, priklopljena je  na »infuzijo Božje ljubezni« (preko evharistije), udeležila se je programa za žalujoče pri patru Ivanu. Še vedno zaznava tisoč malih znamenj, ki ji povedo, da je mož ob njej in otrocih, da jih spremlja in vodi, povezuje jih ljubezen, ki je večna in neminljiva.  
Druga pričevalka Berta Kotar Jordan,  je v otroštvu izgubila očeta, potem še mamo in pred tremi leti po dolgotrajni bolezni še moža. Zadnje leto bolezni, je bil »sveti čas«, dragocen, ko so bili skupaj doma povezani, lahko so se pripravili na njegov odhod v večnost, ni odhajal sam, ampak sredi družine. Tudi otrokom je treba pokazati žalost in bolečino, vsak žaluje na svoj način, tolažijo pa se s hvaležnostjo za leta skupnega življenja.
Luč vere nam pomaga odkrivati novo dimenzijo povezanosti z rajnimi, oni so med nami, ne moremo jih videti s telesnimi očmi, vendar čutimo njihovo bližino in večno ljubezen.
Po dveh urah našega druženja, pričevanj in razkrivanja najglobljih in najtežjih čutenj žalujočih ljudi, smo se s hvaležnostjo poslovili od dr. Ivana Platovnjaka, ki je napisal knjigo  Preobrazba bolečine z iskrenim namenom pomagati ljudem v največjih stiskah in bolečini.

Fotogalerija!

V nedeljo 3.11.2024 smo obhajali zahvalno nedeljo. To je vsakoletna priložnost, da se Bogu zahvalimo za vse darove zemlje, kot tudi za vse drugo, za kar smo lahko v svojem življenju hvaležni. Kot zunanji znak naše hvaležnosti smo tudi letos imeli pred daritvenim oltarjem različne sadove zemlje in dela pridnih rok. Veroučenci prvega in drugega razreda v Leskovcu pa so na listke narisali in zapisali svoje zahvale. Letošnja zahvalna nedelja pa se je pokrila tudi z osebnim praznikom našega g. župnika Mateja Gnidovca, saj je praznoval svoj rojstni dan. Ob tej priložnosti je tudi sam izrazil zahvalo Bogu in ljudem.

M.P.

Fotogalerija!

1.11.2024

Ob 8h in 10h v župnijski cerkvi

14h na pokopališču in molitve

ob 17h rožni venec (molimo za tiste od katerih smo se poslovili od zadnjerga praznika vseh svetih)

rajni november 2023.24

2.11.

Ob 8h in 18h v Božjem usmiljenju

16h v DSO

Na 30. navadno nedeljo med letom, leta Gospodovega 2024, smo bogoslovci ljubljanskega semenišča Matevž Marinko, Jure Sovinc in David Pirnar, skupaj z gospodom rektorjem Martinom Zlobkom obiskali župnijo Leskovec pri Krškem.

Udeležili smo se svete maše ob 10. uri v farni cerkvi Žalostne Matere Božje, kjer so praznovali »žegnanjsko« nedeljo. Skupaj z župljani, otroškim pevskim zborom, ki je lepo prepeval in ostalimi ministranti smo bili vsi deležni zares lepe in svete mašne daritve, ki jo je vodil gospod rektor. Pri pridigi smo se bogoslovci na kratko predstavili in podali kakšno spodbudo ter se priporočili v molitev. Po sveti maši smo imeli v župnišču še srečanje in pogovor z birmankami in birmanci. Zastavili so nam marsikatero vprašanje o našem življenju v semenišču, seveda pa smo tudi mi kaj povprašali njih. Temu je sledilo kosilo z gospodom župnikom Matejem in z gospodom Alfonzijem Grojzdkom, župnikom v Krškem.

Po prijetnem druženju in lepo doživetem dnevu smo se polni hvaležnosti Bogu za oba duhovnika, župljane in župnijo odpravili nazaj v Ljubljano. Kot že omenjeno se vam priporočamo v molitev, da bi ostali stanovitni v poklicanosti in vas prosimo, da molite za nove duhovne poklice, ki naj vzniknejo tudi iz vaše srede. Prav tako se vas tudi mi spominjamo v naših molitvah in vas priporočamo v Božje varstvo.

Fotogalerija!

Na 30. navadno nedeljo med letom, 27. 10. 2024, smo bogoslovci Peter Černe, Janez Peter Bohinc in Domen Špringer obiskali župnijo Krško in njenega župnika g. Alfonza Grojzdka.

Prišli smo na dopoldansko mašo, kjer je bil lep obisk. Farani so zapolnili vse klopi v cerkvi, pevci so lepo prepevali, kajti obenem se je praznovala tudi »žegnenjska« nedelja. Na začetku maše smo se tudi predstavili, kar je g. župnik lepo povzel z besedami, da zdaj vejo (farani), kdo so še dodatni trije pri oltarju in da se lahko zdaj posvetimo svetim skrivnostim, ki jih bomo obhajali. Po maši smo se zadržali pred cerkvijo, kjer smo se podružili in pogovarjali s farani. Bil je tudi lep dan, zato se ni nikomur naprej mudilo, ampak smo se za kar nekaj časa zadržali. Tako smo spoznali, da farani čutijo s svojo faro in si prizadevajo, da je živa. Po druženju nas je g. Fonzi odpeljal do župnišča in nam postregel z bogatim zajtrkom. Tam nam je pripovedoval o svojem življenju in nam predajal svoje izkušnje. Razkazal nam je tudi farovž in nam povedal, kaj dela na tej župniji, kako je dejaven, od verouka do priprav na poroko. Po ogledu smo se odpravili v župnišče v Leskovec, kjer nam je pripravila kosilo mama tamkajšnjega župnika, g. Mateja Gnidovca. Pri pripravi kosila se ni nič zadrževala, ampak je pokazala svoje znanje in nam postregla z odličnim in bogatim kosilom. Po kosilu nam je g. Matej razkazal še župnijsko cerkev in njen čudovit baročni oltar. Po ogledu cerkve smo se počasi odpravili nazaj proti Ljubljani.

Obisk je bil zelo bogat in lep. Izvedeli smo veliko novega in tudi videli veliko novega. Predvsem pa ni razočarala Dolenjska s svojim ugledom in sicer, da ne boš nikoli ne lačen in ne žejen, če greš dol na obisk.