Na svečani seji Sveta Mestne četrti Leskovec pri Krškem je bila našemu gospodu Ludviku Žagarju izkazana najvišja čast. Podeljen mu je bil naziv ČASTNI KRAJAN. V nadaljevanju je podana obrazložitev.

OBRAZLOŽITEV:

Župnik Ludvik Žagar se je rodil 21. junija 1954 v Novem metu, kjer je obiskoval osnovno šolo, nato pa je šel v Malo semenišče v Vipavo, kjer je leta 1973 maturiral. Naslednje leto se je vpisal na Teološko fakulteto v Ljubljani, ki jo je končal leta 1980. Istega leta je bil v novomeški kapiteljski cerkvi posvečen v duhovnika. Kot kaplan je najprej dve leti služboval na ljubljanskih Žalah, nato tri leta v Domžalah, zatem pa se je vrnil v Malo semenišče v Vipavi, kjer je tri leta delal kot prefekt – vzgojitelj srednješolcev. Za župnika v Župnijo Leskovec pri Krškem je prišel 15. avgusta 1988. Je eden od javno bolj prepoznavnih, pa tudi cenjenih duhovnikov na območju Mestne občine Krško.

V petintridesetih letih delovanja je župnik Ludvik Žagar v Leskovcu in okolici pustil neizbrisne sledove na duhovnem, kulturnem in materialnem področju. Zavzeto, skrbno in preudarno skrbi za obnovo in vzdrževanje sakralne kulturne dediščine, ki mu je bila zaupana v upravljanja, na čelu z župnijsko cerkvijo Žalostne Matere Božje v Leskovcu in vsemi enajstimi podružničnimi cerkvami na območju župnije. Pod njegovim vodstvom je bila v Leskovcu v celoti, temeljito in skrbno obnovljena romarska podružnična cerkev sv. Ane, leta 2009 pa na območju leskovškega pokopališča zgrajena nova pokopališka cerkev Božjega usmiljenja.

Že vse od prihoda v Leskovec župnik Ludvik Žagar pomembno sooblikuje kulturno dogajanje v kraju, ne samo kot redni obiskovalec kulturnih dogodkov, temveč tudi kot pobudnik, organizator ali soorganizator različnih kulturnih prireditev v domačem kraju. Vsako leto organizira božično-novoletni koncert, v Jožefovi dvorani prireja občasne likovne in fotografske razstave ter je velik podpornik Mešanega pevskega zbora Župnije Leskovec pri Krškem in Kulturnega društva Leskovec pri Krškem. Pred dvajsetimi leti je bil eden od pobudnikov organizacije poletnih Aninih glasbenih večerov v podružnični cerkvici sv. Ane v Leskovcu, ki so od prvih koncertov lokalnega pomena v začetku tisočletja, postali uveljavljen in prepoznaven kulturni festival klasičnih koncertov komornih zasedb v Sloveniji. Za prizadevno in dolgoletno podporo kulturnim društvom iz Leskovca in za organizacijo različnih kulturnih dogodkov v kraju, je leta 2021 prejel najvišje priznanje Zveze kulturnih društev Slovenije – Ravniharjevo plaketo.

V zadnjih treh desetletjih in pol je župnik Ludvik Žagar pomembno sooblikoval življenje, delo in utrip v Leskovcu in širši okolici in ne nazadnje vplival tudi na samo podobo kraja. Je eden od najbolj prepoznavnih in spoštovanih krajanov Leskovca pri Krškem, zato je več kot primeren kandidat, da postane častni krajan Mestne četrti Leskovec pri Krškem.

Fotogalerija!

V nedeljo, 7. maja 2022, smo pri 10. sv. maši v farni cerkvi domače župnije Leskovec pri Krškem ponovno obhajali Florjanovo – praznik gasilcev. Sv. Florjan (tudi Florijan) goduje 4. maja in je zavetnik gasilcev. In ni naključje, da 4. maja praznujemo tudi mednarodni dan gasilcev.

Sv. Florjan se je rodil okoli leta 250 na ozemlju današnje Avstrije, kjer je tudi umrl 4. maja 304 mučeniške smrti. Kot zaveden kristjan je v času Dioklecijanovega preganjanja načrtoval rešiti zaprte kristjane in bil pri tem dejanju prijet ter obsojen na mučenje in smrt.

V številnih gasilskih domovih sv. Florjan krasi pročelja domov, kjer je upodobljen, ko z vrčem gasi ogenj. Upodabljamo ga tudi na praporih posameznih gasilskih društev. V župniji Leskovec pri Krškem nimamo cerkve, ki bi se imenovala po zavetniku gasilcev, vendar pa krasi nekatere oltarje kapelic in cerkva, kjer se mu priporočamo za varstvo pred ognjem, poplavami in drugimi naravnimi nesrečami.

Tudi na tokratno Florjanovo nedeljo se je na povabilo g. župnika Ludvika Žagarja odzvalo vseh sedem (7) prostovoljnih gasilskih društev iz domače župnije Leskovec pri Krškem: PGD Brege, PGD Drnovo, PGD Leskovec pri Krškem, PGD Veliki Podlog, PGD Velika vas, PGD Vihre in PGD Senuše. Sodelujoče gasilke in gasilci smo se predhodno zbrali v svečanih gasilskih uniformah pri gasilskem domu PGD Leskovec pri Krškem, ob postroju domačega predsednika društva Boruta Arha. Zbrani smo se odpravili za nosilci društvenih praporov v prostem koraku proti farni cerkvi. Pred cerkvijo nas je pričakal ''slavolok'' iz dveh mlajčkov z vsem poznanim gasilskim pozdravom: Na pomoč! Sledilo je ponovno razvrščanje in pregled zbrane čete gasilk in gasilcev, vse do prihoda g. župnika z ministranti, ki nas je povabil v farno cerkev, da se udeležimo sv. maše v prednjem delu cerkve - ob glavnem oltarju in v prvih vrstah. Pevci otroško-mladinskega cerkvenega zbora so ob glasbeni spremljavi organistke Natalije ob našem prihodu v cerkev zapeli pesem o svetniku sv. Florjanu in s tem napovedali praznično mašo za vse zbrane.

V nadaljevanju je tudi g. župnik v obred sv. maše vključil sv. Florjana. Gasilcem pa se je zahvalil za predanost, sočutje, skrb, pogum in nesebično delovanje. Sv. mašo je obogatil s povzetkom intervjuja z Jankom Cerkvenikom, predsednikom Gasilske zveze Slovenije, ki je objavljen v novi številki tednika Družina. Glede na praznično Florjanovo nedeljo sta bila pri branju beril ter prošenj vključena gasilec Franci iz PGD Vihre in gasilka Mateja iz PGD Leskovec pri Krškem.  

Ob koncu sv. maše se je g. župnik, ki je tudi sam član domačega društva, zahvalil vsakemu društvu posebej za nesebično pomoč ob nesrečah in drugih nepredvidenih dogodkih s simboličnim darilom – manjšim kipcem s trojakom in ga predal v roke predstavnikom posamičnih prostovoljnih gasilskih društev. Z gasilskim pozdravom »Na pomoč« pa je zaželel čim manj intervencij.

Celotno praznično sv. mašo je budno spremljal domači fotograf Jože, ki je opravil tudi fotografiranje zbranih gasilk in gasilcev ob razvitih praporih posameznih društev, tako v farni cerkvi kot tudi pred cerkvijo. Po prejetem blagoslovu je sledilo sproščeno druženje faranov ob pogostitvi s pecivom in žlahtno kapljico sodelujočih gasilk in gasilcev.

Vsem sodelujočim pri sv. maši na Florjanovo nedeljo iskrena hvala.

Mateja Colarič Bajc

Fotogalerija!

Velika noč je največji in najpomembnejši krščanski praznik. Bogoslužno dogajanje velikega tedna nosi bogato simboliko in pomenljiva svetopisemska besedila, ki nas pripravljajo na ta največji praznik in vrhunec cerkvenega leta. Veliki teden smo tudi v naši župniji začeli s cvetno nedeljo, kjer smo verniki k trem svetim mašam prinašali butarice in oljčne vejice.

Na veliki četrtek smo se spominjali Jezusove zadnje večerje. Naš gospod župnik Ludvik Žagar je k sodelovanju povabil najtesnejše sodelavce župnije in jim v znak spoštovanja in medsebojne ljubezni umil noge. Pri sveti maši so sodelovali tudi prvoobhajanci, ki so v spomin na Jezusovo zadnjo večerjo prejeli blagoslovljeni kruh. Prav tako so pri sveti maši sodelovali starši prvoobhajancev z branjem beril. Po koncu svete maše je gospod župnik z ministranti posvečene hostije prenesel na posebno mesto k stranskemu oltarju, kar je simboliziralo ječo, v kateri je trpel Jezus.

Na veliki petek smo se spominjali Jezusovega trpljenja in smrti na križu. Na ta dan ni svete maše, a ima obred veliko simboliko Jezusovega trpljenja in smrti na križu. Obred je bil sestavljen iz treh delov: branje Božje besede in pasijon ali poročilo o Jezusovem trpljenju ter prošnje, v drugem delu smo počastili križ v znamenje hvaležnosti in spoštovanja, tretji pa je bil obhajilni obred. Ta večer so bili k obredom še posebej povabljeni letošnji birmanci, botri in njihovi starši. Celoten obred je zaznamovala rdeča barva liturgičnih oblačil, ki spominja na trpljenje in mučeništvo. Verniki smo na ta dan imeli strogi post. Po samem obredu smo bili vsi povabljeni k molitvi ob Božjem grobu.

Velika sobota je dan celodnevnega čaščenja Jezusa v Božjem grobu. Zgodaj zjutraj je potekal blagoslov velikonočnega ognja, katerega so natootroci, mladi in odrasli odnesli po domovih. Sledil je blagoslov velikonočnih jedil po celotni župniji. Zvečer smo se zbrali pri velikonočni vigiliji. Najprej je gospod župnik pred cerkvijo blagoslovil ogenj in velikonočno svečo, ki jo je v spremstvu ministrantov ponesel do oltarja in zapel hvalnico sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa.Zatem smo poslušali pomenljive odlomke svetopisemskih besedil. Sledil je blagoslov krstne vode, s katero bodo v velikonočnem času krščeni otroci naše župnije, nato pa smo vsi izpovedali krstne zaobljube.

Na velikonočno nedeljo zjutraj je potekala vstajenjska procesija. Obredu so se priključili številni župnijski sodelavci, ministranti in pevci. Po procesiji je sledila slovesna sveta maša z veselimi napevi Aleluje. Pri prvi sveti maši so sodelovali pevci domačega pevskega zbora Laudate, ki ga že vrsto let vodi zborovodkinja Kristina Lovšin Salmič, pri drugi sveti maši pa otroško-mladinski pevski zbor pod vodstvom katehistinje in zborovodkinje Natalije Vakselj. Po prvi sveti maši so bili vsi sodelavci povabljeni v župnišče na velikonočni zajtrk, ministranti in člani otroško-mladinskega pevskega zbora pa so prejeli čokoladne pirhe.

Na veliki ponedeljek smo se pri svetih mašah spominjali Jezusovega prikazovanja dvema učencema na poti v Emavs. Gospod župnik nas je povabil, da obiščemo svoje sorodnike in prijatelje ter z njimi podelimo veselje ob Kristusovem vstajenju.

Kristina Račič

Fotogalerija!

Na cvetno soboto, 1. aprila, so se otroci prve triade verouka skupaj z družinskimi člani na pobudo gospoda župnika Ludvika zbrali na delavnici izdelovanja butaric. Delavnica je ob toplem in sončnem vremenu ter ob prijetnem vzdušju potekala na dvorišču pred Jožefovo dvorano. Za cvetličarske nasvete in pomoč pri izdelavi butaric je poskrbela gospa Dragica Avguštin, za ozaveščanje simbola butaric na cvetno nedeljo ter žejna grla pa gospod župnik in katehistinja Natalija. 

Otroci so skupaj s starši in ostalimi verniki z izdelanimi butaricami in oljčnimi vejicami obogatili obred cvetne nedelje, ko se je pri vseh svetih mašah zbralo zares lepo število vernikov vseh starosti. 

Na cvetno nedeljo se verniki spominjamo Jezusovega slovesnega prihoda v Jeruzalem, ko je jahal na osličku, ljudje pa so ga pozdravljali z zelenjem, ki je v naših krajih povezano s tradicijo izdelovanja butar oziroma pripravo oljčnih vejic. Cvetna nedelja je uvod v veliki teden, v katerem se Kristjani spominjamo zadnjih dni Jezusovega zemeljskega življenja, zato se pri maši bere daljše poročilo o Jezusovem trpljenju - pasijon. 

Blagoslovljene butarice, oljčne vejice in drugo zelenje pa naj bi naše domove nato varovalo pred strelo in drugimi ujmami, odganjalo zle sile ter vsakršno bolezen.

Teja

Fotogalerija!